domovdruštvoprogramgalerijakontakt
 

IZLETI

OPIS IZLETA

Tamar marec 2006
Reška planina 2007
Izlet v neznano 2006
Reška planina 2006
Kosmati vrh (1643 m) 2007
Slavnik (1028) 2006
Občni zbor 2006
Lipanca 2007
Občni zbor 2007
Rašica-srečanje s PD Grafičar 2006
Vis-srečanje s PD Grafičar
Svinjak 2006
Mirna gora
Golica 2006
Strelovec 2006
Primorska 2007
Rogla s PD Grafičar 2007
Višarje 2007
Sabotin 2007
Kepa (2139 m) 2007
Vrtaško sleme 2007
Dinara s PD Grafičar
Rašica-Dobeno
Občni zbor 2008
izlet v neznano 2007
Raduha s PD Grafičar 2007
čreta 2008
Medvednica 2007
Setnica (720m) 2008
Govejek-PD Grafičar 2008
Cres 2008-PD Grafičar
Ojjsternik
tosc 2008
Gašperičev pohod 2008
Čaven srečanje s PD Grafičar 2008
Medvednica 2008
Izlet v neznano 2008
Medvednica 2008
Kosmati+Ratitovec
Kopitnik 2009
Zbor članov 2009
Izlet v neznano 2008-2
Kisovec s PD Grafičar
Velebit 2009 2
Velebit 2009
Gasparičev pohod na Krim 2009l
Vršič 2009 z PD Grafičar
Brana čez Kapna 2009
Grafičar 2009
Koper-Marezige
PD Iskra PD Delo Vrtovški pohod 2009
Marezige 2009
Božić na V.Planini
Rašica-Dobeno2009
Zbor članov PD Dela
Sv.Miklavž 2010
Jelovica 2010
Jelovica s PD Grafičar
Dugi otok s PD Grafičar
Rožca 2010l
Kastav s PD Grafičar 2010
Porezen+Ludvik
triglav 2010
Krim 2010
Logarska dolina 2010
Medvednica 2010
Nanos 2010
60 let PD Grafičar 2010
Izlet v neznano 2010
Reška planina 2011
zbor članov 2011
MRZLICA 1122
IZLET NA KAMNI GRIČ
Žumberak 2011
Krma 2011
Vojvodina 2011
Vojvodina 2
Izlet v neznano s PD ISKRA Ljubljana
Krim, 2011
Kraški rob 2011
Triglav 2011
Javorni vrh 2011
Kraški rob 2011
Stegovnik 2011
Krma 2011 2
Zbor 2012
Kopitnik 2012 PD Iskra Lj.-PD Delo
Volovja reber 2012
Rašica2012 PD Grafičar-PD Delo
Bjela stene 2012
Bjele stene2
Velka planina 2012
Velka 2
Visokogorje 2012
Menina 2012
Iz krnice Srce za ak
Gašparič 2012
za Srce za Ak 2
Nanos 2012
Nanos 2
Dragočajna 2012
Nanos 3
Ojsstrica2350m 2012
Grafičar 2011
Graf 2011 2
Grafičar 2012
Graf 2012 2
Izlet v neznano 2012
Izlet v neznano 2012 2
Vrlo skliska nizbrdica
Boč 2012
Volitve Grafa 2012
Gašparič 2012 2
Križ-Nabrežine 2012
Zbor članov 2013
Kopitnik 2013
Ključ-Koreno
Ključ.Koreno
Čemšeniška planina 2013
Janče ogledna 2013
Delo-Grafičar-Janče 2013
Delo Graf-Iskra-Janče 2013
Ugljan - Grafičar - Delo - 2013
Ugljan - Grafičar - Delo - 2013-2
Ugljan-Grafičar-Delo 2013-3
Ugljan-Grafičar-Delo-4
Goriška Brda 2013
Gašparič 2013
Uršlja gora-Grafičar-Delo 2013
Debela peč - 2013
Bela krajina 2013
medvednica
Izlet v neznano 2013
Čičerija 2013
Zbor članov PD Delo 2014
2014 Glinščica
2014 Kopitnik
2014 Kranjska reber
Rašica-PD Grafičar-PD Delo 2014
Zir - Mosor, 2014
KROŽNA ŠTORE 2014

TOLSTA KOŠUTA 2014
JEZERSKI STOG
Gašparič 2014
DRUŽENJE 2014

Izlet v neznano 2008-2

Izlet v neznano 2008

Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku.
Ivan Cankar

Ko sem izvedela, da je izhodišče za letošnji izlet v neznano Cankarjev rojstni kraj, cilj ni bil več neznanka. Kam drugam bi pa še lahko šli, kot na Planino nad Vrhniko?
Najprej bi morala babi in dedi sabo v hribe vzeti samo Ronjo, potem sem razmišljala, zakaj se jim ne bi pridružila še midva z Žakom, ko pa je Bogdanu odpadla napovedana službena obveznost in so vremenarji obljubili lepo vreme, je padla odločitev: »Gremo vsi!«
Tako se nas je v nedeljo, 9. novembra 2008, vseh sedem z našega naslova – dedijeve psičke Blacky seveda nismo mogli pustiti doma – vkrcalo v dva avtomobila in se spustilo s sončnih Volavelj v ljubljansko meglo. Tam smo pobrali še Mili in se skupaj odpeljali do Hotela Mantova na Vrhniki, kjer smo se ob 8. uri dobili z ostalimi udeleženci izleta. Zbralo se nas je kar lepo število (dvaindvajset ljudi in en pes) in skoraj vsi smo si, medtem ko nas je čez cesto opazoval zamišljeni Cankar – seveda ne pravi, ampak njegov bronasti kip, – privoščili skodelico kave. Nato smo se odpravili proti Cankarjevi spominski hiši, ki se nahaja na mestu, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je pisatelj rodil. Vodnica Milena se je predhodno potrudila in nam organizirala vodeni ogled hiše in zbirke v njej, čeprav smo jo obiskali zunaj obratovalnega časa. Po ogledu smo se zagnali v klanec do cerkve Sv. Trojice, od koder smo nadaljevali pot malo čez drn in strn, malo po cesti, gor in dol, mimo Kačje in Kurje vasi do strmo vzpenjajoče se poti na Špico. (Je še kdo drug čakal, da bomo iz Kurje vasi prispeli v Miševo k peku Mišmašu?) Ronji se je za nosača ponudil dedi, Bogdan oprtan z Žakom si je v hrib pomagal s palicami in preklinjanjem, češ kaj mu je bilo treba tega, meni pa je bila v veliko pomoč Blacky, ki se je, zvesta slovesu svoje pasme (t. j. aljaški malamut), izkazala za odličnega vlečnega psa.
Na vrh smo prispeli ob pol enajstih – prvi malo prej – po dobrih dveh urah hoje. Postanek smo izkoristili za povrnitev moči s pomočjo čokolade, čaja, piva in drugih izbranih okrepčil. Nekateri pa smo se povzpeli tudi na razgledni stolp, ki ga je letos spomladi nanovo postavilo Planinsko društvo Vrhnika in ponuja čudovit razgled na vse strani: od Triglava in Snežnika do ljubljanske kotline.
Po obveznem gasilskem fotografiranju pred Zavetiščem na Planini smo se z novimi močmi spustili proti Kurenu, kjer smo imeli v kmetiji odprtih vrat »Pr\' Figari« opoldne obljubljeno kosilo. Tam se nam je pridružila še Marjeta s svojo psičko, tako da se nas je triindvajset lačnih kar težko posedlo za mizo z manjšim številom pripravljenih pogrinjkov. Tudi to smo rešili in vsi napori ter težave so bili pozabljeni, ko so nam prijazni gostitelji postregli s krepčilno juho in slastnim mesom. Izbirali smo lahko med raco z mlinci in rdečim zeljem, telečjo kračo, svinjskimi rebrci, pečenim divjim prašičem, zajčkom v omaki… No, pa tudi za vegetarijance so dobro poskrbeli. Še danes se mi v ustih naberejo sline, če pomislim na vse tiste dobrote in na zavitek, s katerim smo se posladkali pred odhodom. Okrog pol tretje ure smo zapustili toplo domačijo in se spustili proti Stari Vrhniki. Po cesti smo se po eni uri hoje vrnili k Hotelu Mantova, kjer so nas čakali naši avtomobili. Pred slovesom smo si spet privoščili skodelico kave nato pa smo se razšli.
Naša družina se je domov vrnila malo utrujena in zelo zadovoljna z izletom. Upam, da so se podobno razpoloženi vračali tudi ostali planinci: če že ne utrujeni, pa vsaj zadovoljni! Polona Kopmajer


 
 
 
www.netart.si